Prekršek je

Ali je poskus storitve prekrška kazniv?

Celovito pojasnite kaj je t.i. fikcija osebnega vročanja plačilnega naloga (način, vsebina, roki, posledice, ...)? 

Danes ste v kraju Vikrče v skladu z delovnim nalogom opravljali meritve hitrosti. Najvišja dovoljena hitrost je v naselju omejena s prometnim pravilom.

Ob 08.00 uri ste zaradi prekoračitve hitrosti ustavili voznika osebnega avtomobila znamke Kia, tip Ceed, reg. št. ZG 12 – 12A, Josipa Ljubičića, roj. 13. 5. 1985, stanuje Zagreb, Trg Bana Jelačića 13, državljan Republike Hrvaške. Vozil je s hitrostjo 87 km/h, ob že upoštevani varnostni razliki merilne naprave.

Voznik Ljubičić poseduje veljavno vozniško dovoljenje Republike Hrvaške, kategorije B, od 7. 7. 2005. V postopku ste ugotovili, da ima pri sebi 175 EUR gotovine in je brez kreditne, debetne ali posojilne (plačilne) kartice.

Vozniku osebnega avtomobila, ki prekorači s prometnim pravilom ali prometnim znakom dovoljeno hitrost na cesti v naselju, se v skladu z določili 6. odstavka, 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa  (ZPrCP), izreče sankcija:

1. globa 40 eurov, če prekorači hitrost do vključno 10 km/h;

2.  globa 120 eurov, če prekorači hitrost za več kot 10 do vključno 20 km/h. Vozniku motornega vozila se izrečejo tudi 3 kazenske točke;

3. globa 250 eurov, če prekorači dovoljeno hitrost za več kot 20 do vključno 30 km/h. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 5 kazenskih točk;

4. globa 500 eurov če prekorači dovoljeno hitrost za več kot 30 do 40 km/h. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 7 kazenskih točk;

5.  globa 750 eurov če prekorači dovoljeno hitrost za več kot 40 do 50 km/h. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 9 kazenskih točk;

6. globa 1.200 eurov če prekorači dovoljeno hitrost za več kot 50 km/h. Vozniku motornega vozila se izreče tudi 18 kazenskih točk.

V skladu s 13. členom je za nadzor tega zakona pristojna policija.

• Opišite prekrškovni postopek (vključno z vsemi ukrepi), ki jih boste vodili/izrekli zoper kršitelja in jih pravno utemeljite. (4T)
• Naštejte pisne izdelke, ki jih je treba izdelati v primeru opisanega postopka o prekršku ter jih osnovno vsebinsko opišite. (2T)

Prekrškovni organ ima diskrecijsko pravico in se lahko odloči, da ne bo izdal odločbe o prekršku oziroma ne bo vložil obdolžilnega predloga:

• če iz zbranih dejstev in dokazov izhaja, da dejanje ni prekršek
• če ni dokazano, da je prekršek storil kršitelj
• če je pregon zastaral, ali so podani drugi razlogi, ki izključujejo pregon
• če gre za prekršek neznatnega pomena, posebne okoliščine, nizka stopnja odgovornosti ali storilčeve osebne okoliščine pa kažejo, da postopek ne bi bil smotrn

Izberite pravilno trditev!

Pravico do molka, do zagovornika, obveščanja bližnjih in delodajalca ter do obveščanja diplomatsko konzularnega predstavništva ima pridržana oziroma zadržana oseba ves čas postopka za odvzem prostosti in jih lahko uveljavlja takoj oziroma kadar koli med odvzemom prostosti, razen če se je tem pravicam enkrat v postopku že odpovedala.

Postopek o prekršku ni dopusten, če pretečeta dve leti od dneva, ko je bil prekršek storjen. Zastaranje postopka o prekršku pretrga vsako dejanje organa, pristojnega za postopek, ki meri na pregon storilca prekrška. Po vsakem pretrganju začne zastaranje teči znova, vendar postopek o prekršku v nobenem primeru ni več mogoč, ko poteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva Zakon o prekrških za zastaranje postopka o prekršku. Zastaranje se pretrga tudi, če stori storilec v času, ko teče zastaralni rok, enako hud ali hujši istovrstni prekršek.

Pravica do takojšnje pravne pomoči zagovornika pomeni tudi, da:

• policist je dolžan zagovorniku omogočiti nadzorovan stik z osebo
• zaupni pogovor med zagovornikom in osebo policist sme poslušati, ne sme pa ju vizualno nadzirati